Spodaj najdete uradne odgovore na vprašanja lokalnih akcijskih skupin s strani pristojnih organov – Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) za sklad EKSRP in Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) za sklad ESRR. 

V kolikor imate kakšno dodatno vprašanje, nam ga prosim posredujte na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.

Zadnja posodobitev: 7. 2. 2025

1. Ali je projekt investicijske narave, če 50 % ali več projektnih aktivnosti predstavljajo stroški naložb oziroma investicij v opredmetena osnovna sredstva ter v neopredmetena sredstva in stroški storitev zunanjih izvajalcev? V kolikor je ta vrednost pod 50 %, bo to projekt neinvesticijske narave?

Gleda se prevladujoče aktivnosti in katera oblika projekta je bolj ustrezna tudi z vidika vlagateljev projekta, zato razmejitev ni zelo striktna. Vrsto projekta je sicer treba določiti že na začetku oblikovanja projekta oz. prijave na javni poziv.

2. Ali se delež financiranja po pavšalni stopnji nanaša na projekt kot celoto ali na posameznega partnerja v projektu?
   Pavšalna stopnja se dodeli glede na osnovo posameznega partnerja projekta. Projekt se gleda kot celota: investicijski ali neinvesticijski. 

3. Za projekte neinvesticijske narave so neposredni stroški osebja osnova za izračun vseh preostalih stroškov projekta. Kateri so lahko ti preostali stroški projekta (npr. strošek nakupa opreme za organizacijo dogodka, kot so stoli, mize računalnik, platno, stojnice, pogostitve, strošek nakupa promocijskega materiala, kot so majice, USB-ključki, rolo pano ipd.)? Je to mišljeno pod »storitve zunanjih izvajalcev«? Ali upravičencem za te preostale stroške ne bo treba predložiti nobenih dokazil razen opisa aktivnosti in potencialnih kazalnikov, ki se nanašajo na strošek?
   Projekti neinvesticijske narave so projekti, pri katerih se neposredni stroški osebja namenijo za izvedbo večjega dela projektnih aktivnosti, za preostale kategorije upravičenih stroškov pa se uporabi pavšalna stopnja. Torej so preostali stroški projekta vsi stroški razen stroškov dela. Za te stroške partnerjem projekta ni treba dokumentirati, da so izdatki nastali in bili plačani. Za pavšalno stopnjo se dokazuje le dosežek rezultatov in učinkov projekta. 

5. Za kakšne naložbe, natančneje, je pri skladu EKSRP stopnja javne podpore 65 % upravičenih stroškov?
   Glede na naložbe oz. investicije v opredmetena osnovna sredstva, ki jih imamo navedene v šestem odstavku 8. člena, se 65 % sofinancira za nakup in gradnjo nepremičnin, nakup zemljišč, napeljave, medtem ko se stroje, oprema, pohištvo in prevozna sredstva v okviru projektov sofinancira po 80 %. 65-odstotno sofinanciranje velja tudi za kmetijstvo mehanizacijo, pri čemer se uporablja nabor iz Priloge 1 Pravilnika o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalogu stroškov kmetijske in gozdarske, mehanizacije. Stopnja sofinanciranja za sklad EKSRP se loči glede na stroške v okviru posameznega projekta (možni sta obe stopnji).

6. Glede naložb oz. investicij v neopredmetena sredstva, ki nimajo finančne oblike: kot so patenti, licence, strokovno znanje ali intelektualna lastnina: ali to pomeni da se vsa izobraževanja, ki se jih izvede preko zunanjih izvajalcev štejejo pod strokovno znanje oz. pod investicije?
   Izobraževanja, ki jih izvede zunanji izvajalec, so stroški storitev zunanjih izvajalcev, ne predstavljajo investicije. 

7. Ali razumemo prav, da je strošek neupravičen, če vlagatelj prijavi le ureditev parkirišča, če pa se parkirišče ureja kot izhodišče za obisk npr. tematske poti, ki se tudi ureja v okviru projekta, je strošek upravičen?
   Podpore se lahko dodelijo za investicije oziroma naložbe na upravičenem območju LAS, in sicer kot del projekta s poudarkom na širšem pomenu za območje LAS ter dodani vrednosti za projekt (kot so skupni interes, skupina upravičencev, dostop javnosti do rezultatov projekta, inovativne značilnosti projekta na lokalni ravni območja in prebivalcev območja LAS). Naložbe v infrastrukturo, kot so javna cestna, komunalna in vodovodna infrastruktura, ki izhajajo iz zakona, ki ureja lokalno samoupravo, ter gre pri sofinanciranju naložb za samostojni projekt, niso upravičen strošek. DA, mora pa biti parkirišče del projekta (ne samostojni projekt). 

8. Ali se po zakonu o prostovoljstvu upoštevajo višine stroškov dela in ali so do tega upravičene zgolj organizacije oz. ustanove vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij?
   Da, urne postavke veljalo le za vpisane prostovoljske organizacije. Veljajo urne postavke v skladu z Zakonom, ki ureja prostovoljstvo, in Pravilnikom o področjih prostovoljskega dela in vpisniku – ocenjena vrednost opravljenega prostovoljskega dela je:
   - 13 EUR za uro organizacijskega dela (vodenja projektov in programov, njihova organizacija ali organizacija dela projekta ali programa in opravljanje mentorstva prostovoljcem),
   - 10 EUR za uro vsebinskega dela (opravljanje prostovoljskega dela, za izvajanje katerega so potrebna posebna znanja in veščine ali pa gre za osnovno prostovoljsko delo posameznega programa ali projekta; posebna znanja in veščine so znanja in veščine, ki jih prostovoljec pridobi v vzgojno izobraževalnem sistemu ali na usposabljanju prostovoljske organizacije),
   - 6 EUR za uro drugega prostovoljskega dela (pomožnega dela ali dela za podporo prostovoljskemu programu ali projektu ali dela za opravljanje katerega ni potrebno posebno usposabljanje).
   Izpolniti je treba časovnico z opisom opravljenega dela. 

9. Ali so do podpore upravičeni tudi samostojni podjetniki posamezniki?
   sklad ESRR: Popoldanski s.p. je lahko vključen v projekt. Treba je upoštevati, da je sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi ter z osebami, ki pri upravičencu delujejo kot zakoniti zastopniki, člani organov upravljanja ali nadzora, neupravičen strošek. To pravilo velja tudi v primeru konzorcija, ko konzorcijski partnerji sklepajo podjemne ali avtorske pogodbe z zaposlenimi, zakonitimi zastopniki, člani organov upravljanja ali nadzora pri svojih konzorcijskih partnerjih. Če npr. nekdo dela v javnem zavodu, ne more hkrati na projektu nastopiti v kakršni koli drugi vlogi.
   sklad EKSRP: Ni omejitev glede statusa vlagatelja, tako da je tudi popoldanski s.p. lahko upravičen do podpore.
10. Katera so potrebna dokazila za s.p., ki si ne izplačuje plače in nima pogodbe o zaposlitvi, pri zahtevku za izplačilo ne-investicijskega projekta v primeru poenostavljenih oblik stroškov dela?
    Pri uveljavljanju dela v okviru projektov neinvesticijske narave samostojni podjetnik uveljavlja urno postavko glede na vsebino dela in priloži: mesečno časovnico, pogodbo (v tem primeru ni), dokazila o izvedenih aktivnostih, sklep o vpisu v AJPES.
11. Ali lahko upravičenec kot strošek zunanjega izvajalca v projektu investicijske narave uveljavlja strošek računovodskih storitev zunanjega izvajalca? Ali je upravičen strošek zunanjega izvajalca projektiranje?
    Stroški so upravičeni samo, če so neposredno povezni z projektom (z njenim izvajanjem in cilji). Računovodske storitve niso neposredni strošek investicijskega projekta. Strošek projektiranja je lahko upravičen samo, če je nastal po oddaji vloge na MKRR oz. AKTRP. Če strošek projektne dokumentacije nastane pred vložitvijo vloge, ne morem biti upravičen strošek.

12. Ali so lahko tržni produkti, kot so npr. investicije v muzej (za katerega se plača vstopnina), izdaja knjige (ki bo kasneje na trgu), ... del LAS projekta?
    DA (pod pogoji iz 7. člena Uredbe LEADER/CLLD), vendar so v tem primeru prejemniki državne pomoči v skladu z 28. členom Uredbe LEADER/CLLD.
    Za projekte LAS oz. investicije/naložbe so upravičeni projekti, ki koristijo širšemu območju LAS in so predvideni v SLR. (7. člen Uredbe CLLD). Kako je konkretno izdaja knjige, ki jo bodo prodajali, kot dodana vrednost za območje LAS, je težko komentirati, ampak če imate to predvideno in obrazloženo v SLR je treba preveriti konkreten primer glede na vsebino in dodano vrednost za območje LAS. Je pa opomnik glede državne pomoči je na mestu.

13. Ali morajo vsi partnerji (upravičenci v projektu) uveljavljati stroške ali lahko sodelujejo samo pri aktivnostih in dokazovanju kazalnikov? Ali lahko npr. posamezno društvo uveljavlja samo pavšal, ki je izračunan na podlagi dejanskega stroška drugega upravičenca (sam ne dokazuje stroška v projektu)?
    Posamezno društvo ne more uveljavljati samo pavšala, ki je izračunan na podlagi dejanskega stroška drugega partnerja projekta. Če nima neposrednih stroškov osebja, se pavšalna stopnja ne more uveljavljati. Pavšalna stopnja se vedno izračuna glede na predvideno osnovo posameznega partnerja v okviru projekta. Pavšalna stopnja se ne razdeljuje, ampak se izračuna glede na osnovo posameznega partnerja. Primer: partnerju, ki uveljavlja delo vodje projekta, se glede na število in izračunano vrednost opravljenih ur izračuna še 40-odstotna pavšalna stopnja. Kazalniki se dokazujejo na ravni projekta. 

14. Kako je z upravičenostjo in višino urne postavke za študentsko delo?
    Študentsko delo je strošek zunanjega izvajalca. To so dejanski stroških zunanjih storitev pri investicijskih projektih, pri neinvesticijskih projektih pa je to znotraj 40-odstotne pavšalne stopnje. 

15. Kaj točno je mišljeno pod »neindustrijske dejavnosti«?
    Urna postavka za neindustrijski način dela se uporablja za poklice (SKP-08 uvrščajo pod kodo 7 poklici za neindustrijski način dela): izdelovalci ali predelovalci predmetov domače obrti iz lesa, kovine in podobnih predmetov, izdelovalci in predelovalci predmetov domače obrti iz tekstilih, usnja, in podobnih materialov, ter drugi pridelovalci in predelovalci živil, šivilci in krojači, peki, slaščičarji, mizarji in tesarji, tiskarji, monterji, mehaniki, upravljavci lesnoobdelovalnih strojev itd. Gre za delo, kjer se uporabljajo znanja in veščine na področjih gradnje in vzdrževanja zgradb, oblikujejo kovine, postavljajo kovinske konstrukcije, nastavljajo strojna orodja ali izdelujejo, montirajo, vzdržujejo in popravljajo stroje, opremo ali orodja, opravljajo tiskarska dela, izdelujejo ali predelujejo živila, tekstilne, lesene, kovinske in druge izdelke, vključno z rokodelskimi izdelki. 

16. Kaj se razume kot strokovna in tehnična pomoč?
    V skladu s SKP-08, ki je bila sprejeta z Uredbo o standardni klasifikaciji poklicev 2008 (Uradni list RS, št.50/2010), se v podskupini poklicev 33 Strokovni sodelavci/strokovne sodelavke za poslovanje in upravljanje nahajajo tehniki in drugi strokovni sodelavci/tehnice in druge strokovne sodelavke, ki izvajajo večinoma tehnična in podobna dela, povezana z raziskavami in uporabnostjo znanstvenih ali umetniških pojmov in delovnih metod ter vladnih ali poslovnih predpisov. Gre za vrste dela, ki naj bi jih opravljal strokovni in tehnični sodelavec in znanje, ki je potrebno za opravljanje nalog v okviru tega dela.
    Gre za delo, ki naj bi ga opravljal strokovno tehnični sodelavec in vrsto nalog, ki jih je potrebno opraviti na projektu v okviru tega dela, in sicer: strokovna in tehnična pomoč pri opravljanju nalog povezovanja članov partnerstva, pomoč pri organizaciji, pripravi oziroma sodelovanju na javnih nastopih, tržnicah, razstavah, konferencah, delavnicah, spletnih webinarjih, pripravi dokumentacije za izbiro izvajalca zunanjih storitev, pripravi oz. distribuciji promocijskega materiala za namen informiranja in promocije projekta in pomoč pri izvajanju ostalih aktivnosti, ki so pomembne za izvedbo projekta.

17. Kaj točno (katera dela) se lahko smatra za vodenje in koordinacijo projektov po postavki 23,33 eur in ali to pripada samo vodilnemu partnerju v projektu?
    Glede na vsebino dela. Vodenje in koordinacija projekta: Gre za tip dela, ki ga opravlja vodja projekta in vrsto nalog, ki jih je potrebno opraviti na projektu v okviru tega dela, in sicer: izvajanje naloge vodenja partnerstva, koordiniranja med člani partnerstva ter skrb za izvajanje upravičenih aktivnosti za izvedbo projekta, vključno z informiranjem javnosti in promocijo projekta. Strokovna in tehnična pomoč na projektu: Gre za vrste dela, ki naj bi jih opravljal strokovni in tehnični sodelavec in znanje, ki je potrebno za opravljanje nalog v okviru tega dela. Gre za delo, ki naj bi ga opravljal strokovno tehnični sodelavec in vrsto nalog, ki jih je potrebno opraviti na projektu v okviru tega dela, in sicer: strokovna in tehnična pomoč pri opravljanju nalog povezovanja članov partnerstva, pomoč pri organizaciji, pripravi oziroma sodelovanju na javnih nastopih, tržnicah, razstavah, konferencah, delavnicah, spletnih webinarjih, pripravi dokumentacije za izbiro izvajalca zunanjih storitev, pripravi oz. distribuciji promocijskega materiala za namen informiranja in promocije projekta in pomoč pri izvajanju ostalih aktivnosti, ki so pomembne za izvedbo projekta. 

18. Uredba navaja, da se za sklad EKSRP neposredni stroški osebja dodelijo tudi za delo kmeta (nosilec ali član kmetije). Zanima nas, ali lahko nek nosilec kmetije uveljavlja tudi strošek dela za vodenje in koordinacijo, ko opravlja posamezno delo za vodenje projekta (saj je višina stroška v tem primeru precej večja, kot pa je ovrednotena za delo kmeta). Gre pri delu kmeta za fizične dejavnosti kmetijskih del? So te dejavnosti točneje opredeljene?
    Kmet lahko uveljavlja le urno postavko za kmeta, saj urna postavka za kmeta izhaja iz metodologije MKGP, medtem ko so skupne urne postavke določene v okviru skupne metodologije za izvajanje LEADER/CLLD.

19. Ali se lahko projektne aktivnosti začnejo izvajati pred oddajo vloge na pristojni organ, kadar projekt vključuje investicijsko dokumentacijo oziroma je lahko izvedeno javno naročilo?
    Če je upravičenec javni naročnik, ne sme skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila za blago, storitev ali gradnjo, ki je predmet naložbe ali projekta, pred vložitvijo vloge (na AKTRP oz MKRR). Stroški povezani z izvajanjem aktivnosti, ki nastanejo pred oddajo vloge na pristojni organ, niso upravičeni stroški.

20. Osnovna načela za izbor projektov vključujejo tudi enakopravno vključenost različnih partnerjev. Kaj to pomeni v praksi? Da morajo biti v projekt vključeni upravičenci iz vseh treh sektorjev, imeti enakovredno razporejene naloge, finance ipd.?
    Javni poziv bi naj bil pripravljen na način, da omogoča vključitev upravičencev iz vseh treh sektorjev, kar pomeni, da se podpira raznolikost partnerstva. Pri točkovanju bi morala imeti prednost raznolika partnerstva. Ni pa nujno, da imajo vsi partnerji enakovredno razdeljene naloge, finance ipd.

21. Pogoj ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev so tudi tržno primerljive pisne ponudbe 3 ponudnikov (novo – ne več ob vlogi), razen izjem. Katere so te izjeme?
    Če se podpora dodeli na podlagi dejansko nastalih stroškov, to je v okviru projektov investicijske narave, mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev za sklad EKSRP priložiti 3 tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, ki se glasijo na upravičenca, za upravičene stroške, pri čemer se pri izplačilu sredstev upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno. Ponudbe se ne prilagajo v primerih (dovolj je 1): če gre za vrste stroškov, ki jih predpiše država ali lokalna skupnost (na primer pristojbina za ceste, parkirnina, pri čemer mora biti v zahtev navedeno, da gre za te vrste stroška;če je vlagatelj javni naročnik;če gre za vrsto stroška, za katerega je na trgu le en ponudnik, pri čemer mora biti v zahtevku utemeljeno, da je na trgu samo en ponudnik, in se zahtevku priloži ponudbo tega ponudnika; če vrednost upravičenega stroška ne presega 2.000 EUR, pri čemer lahko upravičenec namesto tržno primerljivih pisnih ponudb zahtevku priloži eno vabilo k dajanju ponudb ali katalog ali oglas, kot ga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja. 

22. Ali je potrebno vsa dovoljenja oz. soglasja pridobiti najpozneje do zaključka izbirnega postopka projektov na ravni odločanja v LAS. Ali to pomeni, do potrditve na Upravnem odboru LAS?
    DA, vendar priporočamo, da gradbeno dovoljenje in soglasja, če je le možno, priložite že ob oddaji vloge.

23. Morajo biti dovoljenja pravnomočna in soglasja notarsko overjena?
    Priloži se pravnomočno gradbeno dovoljenje. Priloži se overjena soglasja solastnikov.Lahko je overjeno na Upravni enoti.  

24. V Prilogi 2 Uredbe, Poglavje II, odstavek (2), točka 1 je navedeno, »da mora v primeru poenostavljenih oblik stroškov pri projektih sklada EKSRP upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev za sklad EKSRP priložiti: za uveljavljanje stroška dela v obliki urne postavke ter pavšalne stopnje v okviru projektov neinvesticijske narave: časovnice, pogodbe in druga potrebna dokazila«. Kaj so druga potrebna dokazila?
    EKSRP: To so podporna dokazila (liste prisotnosti, fotografije, izdelek ipd.), s katerimi morajo biti ob vložitvi zahtevka za izplačilo dokazane v vlogi zastavljene aktivnosti.
    ESRR: Časovnica je dokazilo za izvedbo dela na projektu. Potrebno pa je priložiti še dokazila za izvedene aktivnosti, kot so poročila, vabila, objave, liste prisotnosti, fotografije, gradiva, ipd.   

25. Ali je upravičenec za predplačilo lahko samo vodilni partner projekta ali so lahko to tudi partnerji v projektu?
    sklad ESRR: Upravičenec je vodilni partner na projektu. Potrebno je paziti, da je vodilni partner lahko upravičenec po zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna RS, sicer na projektu ni mogoče uveljavljati predplačila.
    sklad EKSRP: Predplačilo lahko uveljavljajo tudi drugi partnerji, ne samo vodilni partner.

26. Ker je v primeru ESSR upravičenec do predplačila le vodilni partner projekta, nosilec projekta, s katerim se sklene pogodba o sofinanciranju, nas zanima ali ima nosilec projekta možnost predplačila le do višine 30 % vrednosti podpore, ki jo prejeme vodilni partner ali do višine 30 % celotne vrednosti podpore, ki jo skupno prejmejo vsi konzorcijski partnerji.
    ESRR: Za namenska sredstva EU, namenska sredstva finančnih mehanizmov in sredstva slovenske udeležbe do višine 30 odstotkov vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod, javna agencija s področja kulture ali ustanova. Do 30% pogodbene vrednosti torej. Podpiše pogodbo za cel projekt in ne samo za svoj del. 

27. Ali so občine upravičenke do predplačila v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna RS?
    Ministrstvo za finance pojasnjuje, da so predplačila po 33. členu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 (Uradni list RS, št. 123/23in 12/24; ZIPRS2425) namenjena določenim entitetam. Pri tem pa dodajamo, da se občine ne štejejo med upravičence do predplačila po 33. členu ZIPRS2425. 

28. Pri skladu EKSRP je možnost predplačila z bančno garancijo. Koliko odstotkov je možnosti predplačila z garancijo? Ali je to 30% vrednosti podpore iz odločbe do pravici do sredstev ali je to 50 % v skladu s tretjim odstavkom 44. člena Uredbe 2021/2116/EU?
    EKSRP: Če upravičenec predloži originalno bančno garancijo, velja do 50 % vrednosti odobrenih sredstev, v skladu s tretjim odstavkom 44. člena Uredbe 2021/2116/EU.

29. Kako reševati problem premostitve financiranja projekta za društva?
    V skladu z 10. členom Uredbe LEADER/CLLD lahko društva uveljavljajo predplačilo. Za te upravičence je v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, dovoljeno predplačilo do 30 % predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje projektov, in to predplačilo se enkratno odobri brez predložitve bančne garancije, in sicer do višine 30 % vrednosti podpore iz odločbe o pravici do sredstev za sklad EKSRP oziroma iz pogodbe o sofinanciranju za sklad ESRR. Če upravičenec uveljavlja predplačilo mora vložiti zahtevek za izplačilo sredstev najmanj v višini predplačila najpozneje v 180 dneh po izplačilu predplačila.

30. Glede na prvi odstavek 31. člena uredbe (Upravičenec projekta mora ohranjati dejavnost, za namen katere je bila izvedena naložba), kako po koncu projekta obdržati delovno mesto/aktivnost/dejavnost še 5 let, če za to ni zagotovljen vir financiranja, delovno mesto pa je recimo nekomercialne narave? Ali lahko dejavnost/aktivnost/naložbo (npr. izvedba delavnic, svetovanj, naložba v kolesa, knjigo, mobilna služba za ranljive skupine, zasneževanje tekaških poti) upravičenci tržijo v komercialne namene po prenehanju financiranja? Lahko se celo pokaže, da projekt ni tako dobro izpadel kot je bilo razvidno iz prijave in ni ne komercialnega interesa, ne interesa investitorjev po ohranjanju.
    Zaposlene po preteku projekta se lahko financira tudi z drugimi viri kot so npr. tudi drugi projekti. Plan ohranjanja dejavnosti po izvedeni naložbi naj bo razviden že iz prijave in na njem naj tudi temelji ocena projekta. Ni dovoljeno, da se investira v npr. v kulturni dom, ki se potem čez 2 leti proda zasebniku, saj ni interesa za njegovo upravljanje. Zagotovljena mora biti trajnost, kot to določata 31. člen in 65. člen Uredbe 1060/2021/EU. Takšna naložba bi bila potem v celoti neupravičena.
    Upravičenec, ki uvede bistvene spremembe, določene v 65. členu Uredbe 2021/1060/EU, odtuji predmet podpore ali predmet podpore uporablja v nasprotju z namenom, za katerega je prejel javno podporo, mora vsa izplačana sredstva vrniti v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi oziroma se mu obseg podpore zniža skladno s 65. členom Uredbe 2021/1060/EU.
    Upravičenci lahko tržijo aktivnost (pod pogoji iz 7. člena Uredbe LEADER/CLLD), vendar so v tem primeru prejemniki državne pomoči v skladu z 28. členom Uredbe LEADER/CLLD.

31. Ali lahko društva sredstva za lastno udeležbo (oz. zalaganje) pridobi iz sredstev pridobljenih na občinskih razpisih? Ali se to tolmači kot dvojno financiranje?
    Upravičeni stroški posameznega projekta ne smejo biti financirani z drugimi javnimi sredstvi. V tem primeru bi šlo za dvojno financiranje.

32. Kakšna je opredelitev za MSP (mikro, malo in srednje podjetje)?
    Podjetje je vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. Število zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo vrsto podjetja: 1. Kategorijo mikro, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP) sestavljajo podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR. 2. V kategoriji MSP se malo podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR. 3. V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR.

33. Ali je v primeru malih davčnih zavezancev, ki se prostovoljno ne odločijo za vstop v DDV sistem in naročijo zunanjo storitev, za katero izvajalec, ki je davčni zavezanec, zaračuna DDV, DDV upravičen strošek v projektu ali ne?
    Če mali davčni zavezanec po projektu opravlja dejavnost, ki je sicer obdavčena z DDV, ima po DDV zakonodaji možnost, da pridobi pravico do odbitka DDV, če se prostovoljno identificira za DDV. Če presodi, da se ne bo ID za DDV, DDV v okviru projekta ni upravičen strošek.

34. Ali imajo prostovoljna gasilska društva pravico do odbitka DDV, če sanirajo gasilski dom?
    Odbitek DDV je odvisen od namena uporabe gasilskega doma. Če gasilsko društvo v tem objektu opravlja oproščeno in obdavčeno dejavnost, ima pravico v delu, ki se nanaša na obdavčeno dejavnosti (odbitni delež).

35. Če bo občina v okviru projekta zgradila športno igrišče, ki bo javno brezplačno dostopno, je DDV upravičen strošek?
    Občina od izgradnje javno dostopnih športnih igrišč (uporaba se ne zaračunava nikomur) nima pravice do odbitka DDV po ZDDV-1 (torej je DDV upravičen strošek).

36. Ureditev kolesarskih poti, pohodnih poti, javnih igrišč, brezplačno – neobdavčljivo, je DDV upravičen strošek?
    Davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV od ureditve javno dostopnih kolesarskih poti, pohodnih poti, javnih igrišč, torej je to lahko upravičen strošek.

37. Društvo postavi stalno razstavo, zaračunavala bo vstopnino. Je tu DDV upravičen strošek?
    Društvo z zaračunavanjem vstopnin za stalno razstavo opravi obdavčeno storitev in ima pravico do odbitka DDV, razen če gre za društvo s statusom kulturnega društva in so izpolnjeni pogoji za oprostitev po 13. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1. V slednjem primeru bi šlo za opravljanje storitev, oproščenih brez pravice do odbitka DDV (torej za DDV kot upravičen strošek).

38. Kdo lahko vnaša vloge v spletno aplikacijo?
    Vnos vloge opravi vodilni partner/nosilec operacije, lahko pa vlogo vnese tudi eden izmed partnerjev, v imenu vodilnega partnerja. Pomembno je, da se pri registraciji vnesejo podatki vodilnega partnerja. Ena oseba vnaša podatke za vse partnerje oz. za celoten projekt.

39. Ali je možno vlogo v aplikaciji izpolnjevati istočasno na več računalnikih naenkrat?
    Da, vendar ni pa priporočljivo (sploh ne na istem koraku), saj se bodo podatki med seboj prepisovali oz. v delu kjer se podatki prenašajo oz. se obrazec prilagodi glede na predhoden odgovor, lahko pride do napake.

40. Kakšna je metodologija v ozadju kazalnika "novo delovno mesto"?
    Število delovnih mest se sešteva skozi čas, brez dvojnega štetja. Delovno mesto se šteje kot 1 od zadnjega plačila. Temelji na številu ustvarjenih delovnih mest v podprtem projektu, izraženem v PDM. Število delovnih mest se izračuna na podlagi zaključenih operacij. Upoštevati je treba dejansko ustvarjena nova delovna mesta. To se nanaša na zaposlitve, ko projekt deluje, tj. če je projekt vzpostavitev trgovine na kmetiji, ne vključuje zaposlitev, ustvarjenih v fazi načrtovanja/izgradnje - svetovalci/arhitekt/gradbeniki, temveč zaposlitve, ki se ustvarijo, ko trgovina deluje (vodja, prodajalci itd.). Prostovoljno delo se ne sme šteti, vključena pa je samozaposlitev. Kazalnik se izračuna v PDM; zato je pri preoblikovanju obstoječega delovnega mesta s polovičnim delovnim časom v delovno mesto s polnim delovnim časom vrednost kazalnika 0,5. Za upoštevanje enega ustvarjenega delovnega mesta v ekvivalentu polnega delovnega časa mora pogodba trajati eno leto ali več (npr. šestmesečna pogodba pri 100 % je 0,5).

41. Kam oziroma kako točno se naj umeščajo potni stroški med upravičene stroške pri neinvesticijskem oziroma investicijskem projektu?
    Stroški za službena potovanja po svoji definiciji v skladu z Navodili o upravičenih stroških niso enaki stroškom dela.
    Pri neinvesticijskih projektih stroški za službena potovanja torej sodijo med preostale upravičene stroške, ki se financirajo v obliki pavšalne stopnje 40 % upravičenih neposrednih stroškov osebja.
    Pri investicijskih projektih stroški za službena potovanja niso neposredno upravičeni. Upravičeno pa je, da gre oseba, ki opravlja naloge na projektu in katere delo se financira v obliki pavšalne stopnje 20 % neposrednih stroškov na službeno pot povezano s projektom, kar je razvidno iz poročila o izvedenih aktivnosti.

42. Glede števila opravljenih ur na projektu: v 8. členu Uredbe LEADER/CLLD je zapisano, da lahko za vsako vrsto dela na projektu načrtujemo 1720 ur letno. Kaj točno to v praksi pomeni? 1. Da ima lahko vsak partner v projektu za vsako vrsto dela na leto 1720 ur ali 2. da imajo lahko vsi partnerji skupaj na projektu za vsako vrsto dela 1720 ur stroškov dela na leto? 3. Kaj pomeni »na leto«? Če se projekt začne npr. v aprilu 2024 in traja do aprila 2025, koliko ur lahko uveljavlja partner?
    Vsaka zaposlena oseba upravičenca, ki bo opravljala delo na projektu, ima na voljo 1720 ur na letni ravni. 2. Vsaka zaposlena oseba upravičenca, ki bo opravljala delo na projektu, ima na voljo 1720 ur na letni ravni. 3. »Na leto« pomeni ure opravljene od 1.1. do 31.12. v dotičnem (posameznem) letu.

43. Do kdaj mora upravičenec oddati zahtevek, če je zaprosil za predplačilo z bančno garancijo?
    Rok za vložitev zahtevka je odvisen od datuma veljavnosti bančne garancije, saj je treba izpolniti pogoj iz 3. odstavka 10. člena Uredbe LEADER/CLLD, ki določa: '«Bančna garancija mora biti veljavna najmanj šest mesecev od datuma vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, katerega vrednost je večja od višine predplačila in na katerega je vezana sprostitev bančne garancije.«

44. Projekt je investicijski in upravičenci za neposredne stroške osebja prejmejo 20-odstotni pavšal. Kakšna bodo potrebna dokazila za ta pavšal? V primeru pavšala pri neinvesticijskem projektu je treba priložiti podporna dokazila za izvedbo investicije. Ali bo tukaj enako, kot je navedeno v navodilih? Ali bo treba priložiti tudi pogodbe o zaposlitvi? Če bo, kako bo v primeru, ko bo društvo imelo investicijo in bo prejelo pavšal za stroške osebja, ne bo pa na društvu zaposlena nobena oseba?
    Za pavšalno stopnjo 20 % ni treba pošiljati dokazil, morajo pa biti sredstva iz tega naslova namenjena za strošek dela. Pavšalna stopnja je namenjena za povračilo stroškov osebja, ki nastanejo kot podporne aktivnosti za investicijo. Opravljene aktivnosti morajo biti razvidne v vsebinskih poročilih in morajo biti skladne s predvidenimi aktivnostmi v vlogi.
    Delo mora biti opravljeno skladno z vlogo, ne glede na to, kdo ga opravi. Delo v društvu opravijo člani društva, saj veliko društev nima zaposlenih oseb.

45. Kdaj se izplača predplačilo v primeru sklada ESRR? 30 dni po vnosu vloge v aplikacijo MKRR ali ob podpisu pogodbe ali 30 dni po podpisu pogodbe?
    Po podpisu pogodbe se odda zahtevek za izplačilo predplačila v IS eMA2. Ministrstvo bo upravičencu v roku največ 30 dni po prejemu pravilnega in popolnega zahtevka za izplačilo predplačila nakazalo predplačilo.

46. Upravičenci v okviru LAS projektov sofinanciranih iz sredstev EKSRP so lahko tudi fizične osebe. Ali lahko fizične osebe (ni kmet, ni s.p.) sodelujejo oz. so v partnerstvu projekta neinvesticijske narave? Fizična oseba nima nobene podlage (pogodbe).
    V okviru projektov neinvesticijske narave fizične osebe kot take ne morejo biti upravičenci (le tako kot ste omenili, torej kmet, nekdo, ki ima avtorsko oz. podjemno pogodbo ipd.). Lahko pa fizična oseba nastopa v projektih investicijske narave, kjer priloži račune.

47. Po kateri stopnji, 80 % ali 65 %, se pri EKSRP sofinancira naslednje:
    nakup oz. postavitev sončne elektrarne (z nazivno el. močjo do 1 MW),
    • modularni objekt kot je npr. kontejner za sanitarije (gradbeno dovoljenje je potrebno)?

Obe navedeni aktivnosti sodita pod 65 % sofinanciranje, saj se z postavitvijo sončne elektrarne izboljša nepremičnina, kontejner pa je tudi objekt po gradbeni zakonodaji, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

48. Pri načrtovanem projektu (EKSRP) gre za revitalizacijo naravnega habitata - čiščenje ribnika in ureditev okoliških zasaditev. Načrtovana dela so npr. izkopi, odstranjevanje mulja, ponovne zasaditve ipd. Zanima nas:
    - Ali lahko načrtovane stroške uvrstimo v kategorijo upravičenih stroškov v okviru LEADER/CLLD kot »naložbe oziroma investicije v opredmetena osnovna sredstva…« ali kot »stroški zunanjih izvajalcev«. Strošek bo izkazan na proračunski postavki oz. SM za ta projekt kot strošek »investicijskega vzdrževanja in izboljšav«, saj v tem konkretnem primeru ne gre za gradnjo oz. osnovno sredstvo.
    - Od opredelitve kategorije stroška je najbrž odvisna tudi višina sofinanciranja. Če bi šlo za naložbe v investicije, bi najbrž morali upoštevati višino sofinanciranja 65 %, če pa lahko to opredelimo kot storitev, pa bi lahko uveljavljali 80 % sofinanciranje.

Čiščenje ribnika in ureditev okolice ter ostala dela kot jih navajate spodaj, sodijo pod naložbo oziroma investicijo v izboljšanje nepremičnine, kar pa sodi pod 65 % sofinanciranje, ne glede na to katero vrsto stroška izberete. Vrsta stroška ni pogojena z % sofinanciranja, potrebno je pogledati aktivnost, ki se bo izvedla. Torej naložbe oziroma investicije v gradnjo, pridobitev, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin ter kmetijsko mehanizacijo znaša 65 % upravičenih stroškov. Vse ostalo sodi pod 80% sofinanciranje.

49. Ali je DIIP potrebno priložiti le za projekte, ki vključuje občine?
    DIIP so dolžni pripraviti vsi proračunski uporabniki (v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ), kar pa niso samo občine.
    Že prejšnjo perspektivo je bila razlaga, da v mora biti v DIIP zavedena celotna vrednost projekta. Za partnerske projekte: Viri posameznega proračunskega uporabnika so na njegovi postavki, med ostale vire pa so zavedeni vsi ostali vir partnerjev v projektu.

Datum objave: 1. 7. 2024

Rok za oddajo vlog: 30. 9. 2024 oziroma v primeru osebne dostave v pisarno Vodilnega partnerja 30. 9. 2024 do 13. ure.

Namen javnega poziva

Namen javnega poziva je izbor projektov, katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej v programskem obdobju 2021–2027, in sofinanciranje njihovih stroškov. Javni poziv se izvaja kot podpora za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v obdobju do leta 2027. Sredstva za sofinanciranje je LAS dodelilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Predmet sofinanciranja

Predmet sofinanciranja so projekti, ki zasledujejo cilje Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter prispevajo k ciljem, kazalnikom in ukrepom Strategije lokalnega razvoja na območju občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej.

Razpoložljiva sredstva za sofinanciranje

Okvirna višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje je 620.000,00 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Stopnja javne podpore znaša 80 % upravičenih stroškov projekta oz. za naložbe v gradnjo in pridobitev, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin ter kmetijsko mehanizacijo 65 % upravičenih stroškov naložbe v okviru projekta.

Vnos in rok za vložitev vlog projektov za sofinanciranje

Vlogo na javni poziv je treba vnesti v spletno aplikacijo na naslovu https://drsp.e-razpisi.si/, vlogo v aplikaciji zaključiti, jo natisniti ter jo podpisano in opremljeno s črtno kodo oz. številko vloge, prejeto v aplikaciji, poslati priporočeno po pošti na naslov Prleška razvojna agencija giz, Prešernova ulica 2, 9240 Ljutomer, najkasneje do 30. 9. 2024 ali osebno dostaviti v pisarno vodilnega partnerja na naslovu Prleška razvojna agencija giz, Prešernova ulica 2, 9240 Ljutomer, najkasneje 30. 9. 2024 do 13.00 ure. Vnos vlog v spletno aplikacijo je možen od 1. 8. 2024 dalje.

Informacije o javnem pozivu

Za informacije o javnem pozivu smo vam na voljo v pisarni Prleške razvojne agencije giz, po elektronski pošti: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in po telefonu: 02/585 13 40, 041 253 001, 041 988 660, vsak delovnik od 9:00 do 13:00. Vprašanja sprejemamo do 26. 9. 2024 do 13. ure. 

Razpisna dokumentacija

• 1. javni poziv za izbor projektov za uresničevanje ukrepov Strategije lokalnega razvoja LAS Prlekija v programskem obdobju 2021-2027 (sprememba 6. 9. 2024); seznam sprememb 1. javnega poziva;
• Povezava do spletne aplikacije za vnos vloge: https://drsp.e-razpisi.si/;
• Seznam prilog, ki jih javni poziv zahteva glede na tip projekta (posodobljeno 30. 9. 2024);
• Finančni načrt - investicijski projekt (novo)
• vzorec pogodbe o sodelovanju med nosilcem (vodilnim partnerjem) projekta in partnerjem oz. partnerji;

Pravna podlaga / spremljajoča dokumentacija

• Pravilnik o postopku izbora projektov LAS Prlekija v obdobju do leta 2027;
• Uredba LEADER/CLLD v obdobju do leta 2027;
• Strategija lokalnega razvoja LAS Prlekija v programskem obdobju 2021-2027;
• Navodila za izvajanje projektov v okviru pristopa LEADER/CLLD za sklad EKSRP (posodobljeno 30. 9. 2024);
• Katalog povprečnih vrednosti stroškov kmetijske mehanizacije
• Katalog stroškov kmetijske mehanizacije
• Pravilnik o označevanju vira sofinanciranja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027;
• Navodila za vnos vloge v aplikacijo
• Pravilnik o prostovoljstvu

Vprašanja in odgovori: povezava

Delavnice:

Delavnice so namenjene širši zainteresirani javnosti in bodo potekale po naslednjem razporedu:

V kolikor vam termin delavnice v vašem kraju ne ustreza, se lahko udeležite delavnice v drugem kraju.

Prosimo vas, da se na delavnico pripravite tako, da preberete besedilo javnega poziva in pregledate razpisno dokumentacijo. Pred delavnico lahko pošljete tudi že izoblikovana vprašanja, da bo predstavitev potekala bolj tekoče.

Datum objave: 15. 12. 2025

Rok za oddajo vlog: 27. 2. 2026 oziroma v primeru osebne dostave v pisarno Vodilnega partnerja 27. 2. 2026 do 13. ure.

Namen javnega poziva

Namen javnega poziva je izbor projektov, katerih rezultati prispevajo k uresničevanju strategije lokalnega razvoja (v nadaljevanju SLR) na območju občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, in sofinanciranje njihovih stroškov.

Javni poziv se izvaja kot podpora za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v obdobju do leta 2027. Sredstva za sofinanciranje je LAS dodelilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljevanju EKSRP).

Predmet sofinanciranja

Predmet sofinanciranja so projekti, ki zasledujejo cilje Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter prispevajo k ciljem, kazalnikom in ukrepom Strategije lokalnega razvoja na območju občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej.

Razpoložljiva sredstva za sofinanciranje

Okvirna višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje znaša 80.000,00 EUR. Podpora za izvajanje projektov v okviru SLR se dodeli kot nepovratna sredstva.

Stopnja javne podpore znaša 80 % upravičenih stroškov projekta oz. za naložbe v gradnjo in pridobitev, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin ter kmetijsko mehanizacijo 65 % upravičenih stroškov naložbe v okviru projekta.

Sofinanciranje se deli med sklad in proračun Republike Slovenije. Podpora Evropske unije je 80 %, 20 % pa je iz naslova nacionalnega javnega prispevka iz državnega proračuna.

Vnos in rok za vložitev vlog projektov za sofinanciranje

Vlogo na javni poziv je treba vnesti v spletno aplikacijo na naslovu https://drsp.e-razpisi.si/, vlogo v aplikaciji zaključiti, jo natisniti ter jo podpisano in opremljeno s črtno kodo oz. številko vloge, prejeto v aplikaciji, poslati priporočeno po pošti na naslov vodilnega partnerja LAS, tj. LAS Prlekija, Vodilni partner LAS: Prleška razvojna agencija, GIZ, Prešernova ulica 2, 9240 Ljutomer, ali osebno dostaviti v pisarno vodilnega partnerja

Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila priporočeno oddana na pošto do 27. 2. 2026 (šteje se dan oddaje na pošti, z označenima datumom in uro oddaje) ali če je bila oddana osebno v prostorih vodilnega partnerja LAS do 27. 2. 2026, do 13. ure.

Odpira se samo do roka oddane in pravilno označene ovojnice. Nepravočasno prispele ali nepravilno označene ovojnice se evidentira ter se jih s spremnim dopisom neodprte vrne prijavitelju.

Informacije o javnem pozivu

Za informacije o javnem pozivu smo vam na voljo po predhodnem dogovoru v pisarni Prleške razvojne agencije, po elektronski pošti: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in po telefonu: 02/585 13 40, 041 253 001, 041 988 660.

Razpisna dokumentacija

• 3. javni poziv za izbor projektov za uresničevanje ukrepov Strategije lokalnega razvoja LAS Prlekija v programskem obdobju 2021-2027.
• Povezava do spletne aplikacije za vnos vloge: https://drsp.e-razpisi.si/; vloga.doc (pripomoček)
• Seznam prilog, ki jih javni poziv zahteva glede na tip projekta (izjave so na voljo v spletni aplikaciji za vnos vloge);
• Finančni načrt - neinvesticijski projekt (pripomoček)
• vzorec pogodbe o sodelovanju med vodilnim partnerjem projekta in partnerjem oz. partnerji;

Pravna podlaga / spremljajoča dokumentacija

• Pravilnik o postopku izbora projektov LAS Prlekija v obdobju do leta 2027 (z dne 26. 11. 2025;
• Uredba LEADER/CLLD v obdobju do leta 2027;
• Strategija lokalnega razvoja LAS Prlekija v programskem obdobju 2021-2027;
• Navodila za izvajanje projektov v okviru pristopa LEADER/CLLD za sklad EKSRP (z dne 30. 9. 2024);
• Pravilnik o označevanju vira sofinanciranja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027;
• Pravilnik o prostovoljstvu

Vprašanja in odgovori: povezava

Delavnice:

Delavnice bodo namenjene širši zainteresirani javnosti. Termini izvedbe delavnic bodo objavljeni naknadno.

1. javni poziv za izbor projektov za uresničevanje ukrepov Strategije lokalnega razvoja za Lokalno akcijsko skupino Prlekija v programskem obdobju 2021–2027 (sklad EKSRP) - zaključen 30. 9. 2024

2. javni poziv za izbor projektov za uresničevanje ukrepov Strategije lokalnega razvoja za Lokalno akcijsko skupino Prlekija v programskem obdobju 2021–2027 (sklad ESRR) - 15. 1. - 28. 2. 2025